Čudoviti pobegi

Tema meseca februarja za fotoprojekt 'Beauty is where you find it' (#BIWYFI) je: Pobeg iz vsakodnevne rutine.

Pa naj najprej priznam, da se je moj največji pobeg zgodil tistega dne, ko sem spakirala kovčke in pobegnila v Avstrijo. Moja dopustniška potepanja po Avstriji pred leti so me pripeljala do kraja, kjer sem rekla, tu želim živeti. In sedaj sem tu.

Ko najdeš svoj košček pod soncem, ki ti pomeni vse, ni težko najti tudi tistega, kar te potegne iz vsakdanje rutine. 

Moji (čudoviti) pobegi iz vsakdanje rutine, vstran od glasnih otrok, vstran od prerivanja, akcije, stanja pripravljenosti..., se vrtijo v odmaknjenosti v naravi. V objemu gora in jezera. Tu se počutim varno, tu mi je lepo.

Vsak dan narava pokaže nov obraz, ki me očara. Vsak dan se veselim malih pobegov. Vsak dan sem hvaležna za vsak trenutek, ki ga lahko preživim tu, kjer mi zapoje srce. In letos je bil mesec februar neverjetno darežljiv, nepozaben!

Srčno upam, da so tudi vaši pobegi iz vsakdanje rutine navdihujoči, osvežilni in nepozabni. In če (še) ne, prisluhnite tihemu šepetu v vas, spakirajte 'kovčke' in si vzemite čas za odklop. Ne bo vam žal!

Proti? Mar res?

Pomislite še enkrat!

Mislim, da je življenje najboljša šola, v katero moramo hoditi. Lekcije, ki se jih moramo naučiti, obravnavamo ravno takrat, ko lahko dojamemo njihovo sporočilo. Tudi, ko mislimo, da ne bomo zmogli, vedno nekako preživimo, kajne?

Mati Tereza je nekoč rekla (nekaj takega): 'Nisem proti vojni. Sem za mir.' Sprva, so bile zame to le preproste besede, toda kasneje sem se odločila, da se jim bolj posvetim in skušam razumeti, zakaj jih je Mati Tereza izrekla na tak način.
Sedaj verjamem, da je stvar v energiji. V kar vložiš energijo, dobiš rezultat. Dejanja so energija, besede so energija, misli so energija. In če je ta energija res močna, se prelevi v strast.
In sedaj pomislite, kaj radi počnete s strastjo. Ste za nekaj ali proti nečemu?

Jaz sem prenehala vlagati energijo v vse proti čemer sem bila, ko sem videla mojega kolega, kako s strastjo in ognjevito se je boril s človekom, ki ga ni prenesel. Kritiziranje, dokazovanje, kaj vse je ta človek naredil narobe, osredotočanje na življenje človeka, ki ga ni maral in proti komur je bil… s takšno strastjo, da sem včasih pomislila, da bo eksplodiral (ali da bo dobil srčni infarkt). In potem sem začudena opazila, da je njegova strast proti temu človeku enako močna kot pri vseh tistih ljudeh, ki so tega človeka zagovarjali in dokazovali, da je naredil vse prav. Bili so na nasprotnih polih, toda energija, ki so jo usmerjali v tega človeka, je bila enako močna. Takrat sem končno doumela sporočilo besed, ki jih je izrekla Mati Tereza in se odločila, da začnem svojo energijo vlagati samo v to, kar si želim.
Seveda si še vedno ne želim vojne; toda ne dam ji več moči (energije), da bo tako lahko še naprej živela, obstajala in se bodo ljudje borili proti njej. Namesto tega vlagam podvojeno energijo v ljudi, dejanja in stvari, ki gojijo in širijo mir, harmonijo.  

Mogoče imate kljub temu še pripombe na to temo, toda: če ste iskreni do sebe in ste pripravljeni analizirati en dan, en samcat običajen dan vašega življenja ter odgovoriti na sledeče vprašanje: 'Koliko časa in energije vlagate v stvari, ki (bi) jih želite videti večkrat v svojem življenju, in koliko vložite v stvari, proti katerim ste?' Iskreno? Sedaj verjetno razumete smisel moje objave. Če ste utrujeni, prazni, jezni, vznemirjeni, zdolgočaseni…, potem veste, kam je šla vaša energija. Verjetno v stvari, ki jih nočete v svojem življenju, ki bi se jih radi znebili. Premislite!    

Zato, na začetku novega šolskega leta želim vsem učiteljem in učencem in njihovim staršem: prenehajte biti te nesmiselne bitke 'proti', in se raje osredotočite na tisto, česar si želite (videti) več. Izdelajte si vizualno tablo, če ste vizualni tip človeka. Izberite knjige, ki vas povlečejo v pozitivne (re)akcije. V ljudeh poiščite potenciale, v katere želite vložiti svojo energijo. Živite življenje in usmerite svojo energijo v vse, česar si želite več, tudi v šoli.  

Predstavljajte si, kaj bi sedem bilijonov ljudi lahko doseglo, če bi se vsi imeli radi in se spoštovali. Predstavljajte si. (A.D.Williams – Inside the Divine Pattern)

Utopija? Pomislite še enkrat!

In naj bo to šolsko leto eno najboljših v vašem življenju! Srečno vam želi CreatissimoLab!

Vedno tu

"Naša dolžnost je, da izboljšujemo kvaliteto življenja, ne samo, da zavlačujemo smrt." - Hunter Doherty Patch Adams

Ko sem slišala za Robina Williamsa in njegovo žalostno slovo, se je moj svet za nekaj časa ustavil. Potopila sem se globoko vase, kjer so me čakale pritajene zgodbe iz moje preteklosti. In tako je prišel dan, ko so se ponovno prebudile...

Fantič iz mojega otroštva, najsrečnejši otrok iz naše soseščine. Vedno nasmejan, poln življenja, ki je vedno poskrbel, da je bilo življenje drugih za odtenek svetlejše. In potem, nekega dne, ga ni bilo več. Samomor. Pri trinajstih. In velika bolečina v mojem srcu.

Leta so tekla. Najlepša leta mojega življenja sem preživela v prijetni družbi fanta, ki mi je veliko dal. Spravljal nas je v smeh, nas učil ljubiti življenje in izkoristiti trenutke, in bil naš vodnik v duhovno življenje, ki se osredotoča na druge. Bil je moja inspiracija – da živim bolje, da delam bolje. In potem, nekega dne, ga ni bilo več. Rak. Pri dvajsetih. In velika bolečina v mojem srcu.

Na nek način je bil zame Robin Williams odraz teh dveh oseb. Tudi on je 'izžareval' nekaj takega kot sem lahko videla pri mojih dveh prijateljih. Pomagal mi je, da sem občutila prisotnost mojih dveh prijateljev v srcu – vedno sta bila tu, zelo živa, zelo resnična.

Mislim, da so bili vsi trije del moje poti v likovno terapijo. Že od nekdaj je bila v meni potreba pomagati drugim, da bi bili, kdor resnično so. Pomagati tihim, depresivnim, žalostnim, 'veselim', zlorabljenim, revnim… Bili so moji učitelji in bili so moji klienti. Bili so moja motivacija in moja inspiracija.

Tako sem izbrala pot z imenom likovna terapija. Toda današnji Svet se ne želi ukvarjati z ljudmi, ki potrebujejo pomoč. Preprosto zatisne oči in se pretvarja, da jih ni. In tisti, ki vseeno želijo pomagati, se počutijo, kot da se venomer bojujejo z mlini na veter. Lačni sistem je od mene hotel le denar, pomoči ne. Tako je morala moja življenjska pot zaviti v drugo smer. Odločila sem se, da bom denar raje vložila v delo z ljudmi, kot da ga pogoltne nikoli-dovolj-siti sistem. Sicer bo zato moje potovanje daljše in težje, toda likovna terapija bo za vedno ostala z mano, ne glede na vse. Tako kot moja pokojna prijatelja, Robin Williams in vsi tisti, s katerimi sem že delala na mojem potovanju. Vedno so tu. Zaradi njih se ne bom odpovedala stvarem, ki so zapisane v mojem srcu, verjetno že od dne, ko sem prišla na ta svet.    

Zato bi rada to objavo in spodnji video iz filma ‘Patch Adams’ (z Robinom Williamsom v glavni vlogi) posvetila vsem vam, ki sanjate o boljšem Svetu, boljših ljudeh in o stvareh, ki bi naše življenje naredile svetlejše, lepše. Naj vas video navdahne, da dajete, delate in čutite največ kar lahko, in se nikoli ne odrečete svojim sanjam, samim sebi.

"Ko zdravite bolezen, včasih zmagate, včasih izgubite. Ko zdravite osebo, vam zagotavljam, da zmagate vedno, ne glede na izid." - Hunter Doherty Patch Adams 

Čudovita tišina

Življenje rado izbira svoja pota.

Moja je življenje pred kratkim zasukalo v čisto drugo smer - na boljše, kot sem pričakovala. Čeprav se mnogokrat počutim kot na vlakcu smrti in sem po 'vožnji' čisto izžeta, me darila, ki jih prejemam na tem potovanju velikokrat puščajo brez besed. Očarano...
Spoznavanje novih ljudi, sijočih ljudi..., pobiranje navdihov v prekrasni naravi..., korakanje k tistemu, kar rada počne moja duša...

Zato, dragi prijatelji, naj se vam opravičim za dolgo tišino, ki se je naselila na to stran. Moje življenje potrebuje nekaj časa, da se udomači na novi poti, in da mi pusti do besede, da mi pusti deliti moje misli z vami...
Trenutno sem še vedno v fazi poslušanja. In klikanja. In spreminjanja. Samo jaz in popoln svet. Vse ostalo mora še malo počakati...

Upam, da se čim prej vrnem nazaj k 'vam', s svežimi novicami, svežimi idejami, s prevetreno dušo. Upam, da boste še tukaj, željni deliti svoje misli in mnenja z mano, deliti koščke svojega življenja, svojega srca.

Hvala za vašo potrpežljivost in zvestobo. Do tedaj pa vam želim... vse najboljše - iz srca.

Tika-taka-tika-taka...

...bim-bam-bom, bim-bam-bom. Ure, minute, sekunde... in kmalu bomo spet na začetku. Koliko nas bo prosilo in govorilo: 'Lahko, prosim, začnemo znova'? Koliko besed, misli, dejanj bi želeli izbrisati iz spomina, iz srca, iz duše?

Danes vam podarjam velik čopič, belo barvo in svobodo, da prekrijete vse tiste dele na vaši umetnini leta 2013, ki so nezaželjeni. Svobodni ste, da ste to, kar si želite!

Vprašanje št. 18:

Kaj zagotovo ne boste prekrili ali izbrisali iz leta 2013?

To vprašanje je zadnje v igri 'Čas zahvaljevanja, čas obdarovanja'. Še je čas, da odgovorite na vsa vprašanja (Pravila igre najdete v tej objavi, ostala vprašanja pa v vseh decembrskih objavah) in delite z nami vaše misli. Igra se bo zaključila 6. januarja.