...in na to sem ponosna!
No, nisem ravno zelooooo počasna, a v primerjavi s kom drugim, me lahko marsikdo uvrsti med 'ta počasne'. Kar nekajkrat sem jih slišala na ta račun, posledično pa kopičila v sebi žalost, razočaranje nad seboj ter jezo, ker se mi ni uspelo spremeniti.
Danes je drugače. Ponosna sem na to, da sem počasna! Začela sem ceniti svojo počasnost, kajti kadar sem počasna, sem tudi zbrana, notranje mirna, z dušo pri stvari ter vztrajna. Ja, vedno pridem do cilja (po ovinkih ali naravnost), počasi, a zagotovo. Poglobim se v delo in poslušam svoje občutke. Vztrajam, vztrajam, vztrajam. Zaradi svoje počasnosti se ne morem dela lotiti površno, na hitrico. Ne morem gledati, kako čas drvi mimo, občutki pa se pri tem še prebuditi niso uspeli.
Ne želim biti ne-počasna. Hočem biti jaz! Zato s ponosom priznam: počasna sem in za to darilo sem neizmerno hvaležna!
Vprašanje št. 7:
Imate tudi vi kakšno lastnost, na katero ste ponosni, drugi pa jo kritizirajo?
PS: Vprašanje je del igre 'Čas zahvaljevanja, čas obdarovanja'. Pridružite se nam! (Pravila igre najdete v tej objavi, ostala vprašanja pa v vseh decembrskih objavah). Poveselite se z nami!
