Vse mogoče se govori, kadar beseda nanese na to, kaj je dobra fotografija. Prepiranje o fotografski opremi, kompoziciji, svetlobi, itd. Jaz pa mislim, da je stvar v kliku.
Če doboro poznaš svoj fotoaparat (ni važno, kako velik ali majhen je) in če prisluhneš svojemu notranjemu glasu, potem točno veš, kaj moraš v danem trenutku storiti. Veš, kdaj moraš klikniti.
Zato mi niso všeč 'zrežirane' fotografije, fotografije, posnete z velikanskim številom opreme, perfektne fotografije, ki delujejo preveč popolno, nenaravno... Zame so fotografije eksperimenti - eksperimenti s perspektivo, pogledom, svetlobo, izrazi, itd., itd.
Če bi živela v mestu, bi se potepala po ulicah in zgolj pritiskala na 'klik'. Kot je to pred leti delala Vivian Maier (tale fotografija je ena mojih najljubših, seveda pa jih je še precej več). Raziskovanja, klikanje, eksperimenti... Brez velike znanosti, pa vendar s celo dušo ob vsakem kliku. Ali z drugimi besedami: fotografiranje lepega 'tukaj in zdaj'.
Življenje je sestavljeno iz klikov, nevdihujočih klikov. Vsi bi se morali osredotočiti na dobre klike in si z njimi ustvariti vizualno tablo. Poskusite in uživajte!