Vonj po kulturi

Kadar koli slišim besedo kultura, mi najprej pride na misel knjiga: taka obrabljena, neštetokrat prebrana, dišeča in skrbno izbrana. Najlepša je tista, na roke napisana, okrašena, barvita in nenadomestljiva...

Transient

Knjige so mi všeč, ker si ob njih ustvarjam lastne podobe, lastne filme in v njih iščem zanimive besede, stavke, misli, s katerimi se še dolgo po tistem, ko je knjiga prebrana, poigravam - v glavi ali na papirju. In čeprav se Prešeren pritožuje:

Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi; eden hvali in spet drugi vpije: "Fej te bódi!" 

mi je prav všeč, da si s knjigami lahko svobodno razburkam lastno domišljijo in ji dam krila. Po svoje!  

A kako bi si želela preživeti dan kulture (ali pa kar vsak dan)? Vsekakor med dišečimi knjigami v knjižnici in morda celo s takšnim presenečenjem kot je tale - ob meni ljubi glasbi, veselju in spontanosti...:

Večkrat bi si morali dovoliti, da nas ustvarjalnost in domišljija odpeljeta po svoje, mar ne? Večkrat bi se morali predati ustvarjalnemu toku...

Kakšen dan kulture pa bi predlagali vi?