Tok - tok

Kako pogosto se zalotite pri tem, da ne vztrajate tako dolgo, dokler se ne uresniči, kar ste si zadali? Zase sem sem ugotovila, da kar (pre)pogosto vržem puško v koruzo...

K sreči mi je pot prekrižal rek, ki me je v trenutkih šibkosti spomnil, naj vztrajam.

Hitrost, s katero zadnje čase drvimo skozi dneve, nam ne dovoli, da bi vztrajno čakali pred vrati, če se le-ta ne odpro takoj. Že hitimo naprej, do naslednjih vrat in naslednjih in naslednjih. Počasi ne izbiramo več, na katera vrata bomo potrkali in koga bomo obiskali; preprosto trkamo in trkamo, dokler se nam katera od vrat vendarle dovolj hitro ne odprejo.

Hitrost je mamljiva, a varljiva. Nudi nam trenutke ugodja in vznemirjenosti, ko drvimo od vrat do vrat. Ne pusti nam, da bi se jezili, žalostili, sedli in čakali pred vrati, če se le-ta ne odpro tako hitro, kot smo si želeli. Marsikomu hitrost pride prav, da se mu ni potrebno poglabljati vase, razmišljati o sebi.

Zato, če si nekaj resnično želimo (in le, če se dovolj poznamo, če se poglabljamo vase, vemo, česa si želimo), trkajmo, trkajmo, vztrajajmo. Odprlo se bo... - če že ne vrata, pa zagotovo kakšno okno.

Veliko vztrajnosti vam želim!

*

PS: moja darila (fotografije iz objav) lahko svobodno delite naprej. Če jih ne morete shraniti s te spletni strani, si jih boste lahko shranili in/ali delili preko FB strani: CreatissimoLab FB stran.  Veselim se druženja z vami!