Želje, sanje… in kaj pa, če je vse res?!

Še danes nosim v srcu to, kar me je pred leti naučilo moje bivanje v tujini. Tam, kjer so se mi uresničevale najbolj neverjetne sanje kar po tekočem traku. Tam, kjer sem notranje rasla in začela verjeti v 'čudeže'.
In tam sem spoznala, da je ključ le v pomoči, pomoči drugim, da uresničujejo svoje sanje.


(iz fotoalbuma - Once Upon a Time in America)

Bili so ljudje, ki so mi pomagali na ulici in mi podarili vstopnico, ki mi je spremenila tok življenja. Bili so ljudje drugačne rase, ki so me naučili ljubiti življenje in peti z dušo. Bili so ljudje, ki so storili več, kot bi od njih prosila in mi prvi objavili moja dela – iz čistega navdušenja. Bili so ljudje, ki so prisedli na klop in mi podarili risbo za srečo… In še in še…
Danes se zahvaljujem vsem za nesebično pomoč, razdajanje, ki je pomagalo k uresničevanju mojih sanj! To srečo želim razdajati naprej tudi jaz!


(iz fotoalbuma - Once Upon a Time in Denmark)

Od tedaj v sebi vedno nosim želje, sanje… - take, ki bi meni pomagale, da pomagam drugim.
Trenutno so to želje, za katere mi marsikdo govori, da niso uresničljive, a jaz vztrajam, upam, verjamem…:
  • imeti likovno terapijo za žrtve nasilja in jim čim bolj pomagati nazaj k svojemu bistvu.
  • dokončati knjigo o razgovorih za starše, vzgojitelje, učitelje in vse, ki delajo z ljudmi, da jim bo lažje pri delu, nato pa najti osebe, ki bodo knjigo želele
  • spoznati nekoga, ki bi mi podaril, z zaupanjem posodil ali kako drugače pomagal zbrati nekaj digitalnih fotoaparatov za delavnice fototerapije za socialno šibkejše osebe, s katerimi bi izvedla poseben projekt zanje in z njimi
  • imeti razstavo, ki ne bo samo razstava, temveč bo obiskovalce navdihnila k ustvarjanju in najti galerijo oz. prostor, kjer bodo to idejo podprli
  • najti osebo, ki bi mi pomagala z nekaj nasveti pri metodologiji za mojo specialistično nalogo
  • v Avstriji odkriti osebo, ki bi znala povedati kaj več o njihovem sistemu uporabe likovne terapije, dela z žrtvami nasilja ali o drugih podobnih programih (ali pa le najti prijazen kontakt iz Avstrije za začetek)
  • spoznati osebo, ki bi mi lahko pomagala pri ustvarjanju (oz. dokončanju) animiranega filma z otrokom, žrtvijo nasilja
To so trenutno moje največje želje, ki bi mi pomagale, da nato jaz uresničujem sanje drugih in delam tisto, v čimer sem dobra.

Vprašanje št.4 (pravila igranja najdete v prvi in drugi objavi):
Kakšne pa so vaše želje, sanje? Tiste, ki jih nimate zaradi vas, temveč zato, ker veste, da bodo pomagale – preko vas – drugim?
Napišite jih, pa če so še tako nemogoče, 'nerealistične', nenavadne! Pa čeprav vam vsi govorijo, da so preveč nore, da bi se uresničile! Lahko vam potrdim, da so se mi v tujini uresničile najbolj nore sanje, za katere se mi še danes zdi, kot da so bile to le čudovite sanje. Čas je, da jih ubesedimo!

Pravzaprav imam idejo!
Preberite moje in želje drugih v komentarjih – morda pa prav vi lahko kako pomagate (s predlogom, napotilom, rečete kakšno za nas pri prijatelju, ali pomagate celo vi osebno) k uresničitvi želja! Taka nesebična pomoč je briljantna in močna – nobena moja nagrada je ne more nadkriliti! To bi bilo nekaj najlepšega, kar bi si želela od te nagradne igre, od mojega bloga, od tega leta: vaše in moje veselje ob uresničitvi naših želja! Pomagajmo si in dokažimo, da sanje so resničnost!!

Prisluhnite najbolj skritim, najtišjim željam in jih zaupajte še nam! Hvala!

PS: Vaši iskreni komentarji, osebni maili in energija so me naravnost preplavili! Priznam, da takega odziva nisem pričakovala, niti sanjala! Moje veselje in hvaležnost sta nepopisna, zato bom kmalu o tem napisala še kaj več. Za vas!


Posted on December 13, 2010 and filed under 0:: ustvarjajmo skupaj, fotografija, kreativni proces, razno.