Lep pozdrav v nov zimski dan! Ker odhajam na sejem v Zagreb, mi je tale sneg pošteno zmešal plane. Treba bo najprej kidati (da bomo sploh kam šli), pa imeti s sabo še kakšen pripomoček za ne-bodi-ga-treba cestne težave itd., itd. Nimam rada, če se ne morem popolnoma zanesti na druge in če stvari ne gredo po planih... :(
Ah, da, zanesljivost!
Ko sem v objavi Ujemi ritem govorila o 'Levjem kralju', sem delček prihranila za temo, ki jo omenjam danes. Nastopajoči v 'Levjem kralju' so namreč v številnih intervjujih govorili tudi o zanesljivosti. Kako se ves čas predstave zanašajo drug na drugega, in to do cm natančno. Vsak mora stati na točno določenem mestu ob točno določenem trenutku, drugače se drugi lahko poškodujejo. Njihove maske, kostumi so namreč marsikdaj cele konstrukcije, ki pa lahko povzročijo tudi resne poškodbe, če nastopajoči pade.
V tem videu se morda še bolje vidi koliko različnih 'konstrukcij' je v predstavi:
Pri delu z otroki se seveda srečujem še z drugo vrsto zanesljivosti. Z zanesljivostjo, ki jo od nas pričakujejo/potrebujejo otroci. Včasih se starši premalo zavedajo, da zanesljivost pomeni stabilnost, stabilnost pa otrok mora čutiti, da se počuti varnega in ljubljenega. Zanesljivost seveda pomeni tudi to, da tisto, kar rečemo, tudi drži! Otrok našo zanesljivost preizkuša, ker želi odkrivati meje, zato to, da mu na prvo prošnjo rečemo ne, potem pa po njegovem moledovanju in po petih minutah rečemo ja, ni tisto, kar koristi otroku. Pravzaprav mu s takim načinom pokažemo le to, da se na nas in na našo besedo ne more zanesti.
Pred leti sem delala z ekstremno apatično 8-letno deklico, ki ni bila vesel, poskočen otrok. Na nobeno stvar se ni odzvala, nobene besede ni jemala resno. Že npr. besede kot: 'čez pet minut greva v trgovino' niso v njej sprožile nobenega mehanizma, niti trzljaja. To je bila njena obramba, saj so ji njeni starši samo obljubljali, obljub pa nikoli izpolnili. Deklica se je zaščitila tako, da na besede ni več reagirala in se ni več zanašala na svoje starše.
Veliko ljudi meni, da je zanesljivost dolgočasna, da je predvidljiva. Toda, če dobro premislimo... Ali naše celice v telesu letijo kar vsaka po svoje? Ali naše oči enkrat gledajo, čez trideset minut pa vohajo?? Kaj pa vesolje - se zemlja vrti enkrat tako, čez pet minut pa v obratno smer? Ni čisto tako, a ne?
Ah, da, zanesljivost!
Ko sem v objavi Ujemi ritem govorila o 'Levjem kralju', sem delček prihranila za temo, ki jo omenjam danes. Nastopajoči v 'Levjem kralju' so namreč v številnih intervjujih govorili tudi o zanesljivosti. Kako se ves čas predstave zanašajo drug na drugega, in to do cm natančno. Vsak mora stati na točno določenem mestu ob točno določenem trenutku, drugače se drugi lahko poškodujejo. Njihove maske, kostumi so namreč marsikdaj cele konstrukcije, ki pa lahko povzročijo tudi resne poškodbe, če nastopajoči pade.
V tem videu se morda še bolje vidi koliko različnih 'konstrukcij' je v predstavi:
Pri delu z otroki se seveda srečujem še z drugo vrsto zanesljivosti. Z zanesljivostjo, ki jo od nas pričakujejo/potrebujejo otroci. Včasih se starši premalo zavedajo, da zanesljivost pomeni stabilnost, stabilnost pa otrok mora čutiti, da se počuti varnega in ljubljenega. Zanesljivost seveda pomeni tudi to, da tisto, kar rečemo, tudi drži! Otrok našo zanesljivost preizkuša, ker želi odkrivati meje, zato to, da mu na prvo prošnjo rečemo ne, potem pa po njegovem moledovanju in po petih minutah rečemo ja, ni tisto, kar koristi otroku. Pravzaprav mu s takim načinom pokažemo le to, da se na nas in na našo besedo ne more zanesti.
Pred leti sem delala z ekstremno apatično 8-letno deklico, ki ni bila vesel, poskočen otrok. Na nobeno stvar se ni odzvala, nobene besede ni jemala resno. Že npr. besede kot: 'čez pet minut greva v trgovino' niso v njej sprožile nobenega mehanizma, niti trzljaja. To je bila njena obramba, saj so ji njeni starši samo obljubljali, obljub pa nikoli izpolnili. Deklica se je zaščitila tako, da na besede ni več reagirala in se ni več zanašala na svoje starše.
Veliko ljudi meni, da je zanesljivost dolgočasna, da je predvidljiva. Toda, če dobro premislimo... Ali naše celice v telesu letijo kar vsaka po svoje? Ali naše oči enkrat gledajo, čez trideset minut pa vohajo?? Kaj pa vesolje - se zemlja vrti enkrat tako, čez pet minut pa v obratno smer? Ni čisto tako, a ne?
(fotografija iz enega od avstrijskih muzejev)
Zato se danes zahvaljujem vsem, ki so zanesljivi. Ki skušajo priti nekam ob dogovorjenem času,... ki tisto, kar rečejo, tudi naredijo,... ki s svojo zanesljivostjo nudijo varnost in okrilje drugim. Hvala, hvala, cenim vašo zanesljivost!
Za vas pa vprašanje št.6:
Kako pomembna se vam zdi zanesljivost? Skušate biti zanesljivi, ali pa vas bi zanesljivost preveč omejevala? Ali tudi od drugih pričakujete zanesljivost in kje se vam zdi zanesljivost najbolj pomembna?
Medtem ko boste razmišljali, se bom jaz odsankala in upam, da tudi uspešno prisankala nazaj z božičnega sejma v Zagrebu, kamor so me povabili organizatorji. Me prav zanima kateri moji izdelki bodo vzbudili največ pozornosti naših sosedov! Me že daje radovednost! Kar cel vikend bom tam in upam, da bom spoznala veliko novih ustvarjalcev.
Vsem tistim pa, ki ste mi pisali na mail in vam še nisem uspela odgovoriti, sporočam, da vam zagotovo pišem, ko bom spet nazaj! Tule naj se vam le na hitro lepo zahvalim, da ste se oglasili! Preeeesreeeeečnaaaaaa! :)
Imejte se lepo v beli snežni idili!