Otroci in barve

Vprašanje v enem od vaših komentarjev je bilo o uporabi barv pri otrocih. Kaj če otrok uporablja točno določeno barvo?... In sem rekla, da napišem par besed na to temo.



Barve močno vplivajo na človeka, čeprav se tega zavestno niti ne zavedamo. Njihove vibracije vzdražijo naše oko, ki pošlje dražljaj v možgane itd., itd. Preprosta logika. Potem je tu še psihološki učinek barv, kar lahko strnem v en sam stavek: barve so pomembne!
Danes gledam, kako mnogi manipulirajo z ljudmi ravno na podlagi barv. Oglasi, prebarvani prostori, embalaža, moda. Veliko pa je tudi takih, ki uporabijo barve kar tako, brez razmisleka, in nevede naredijo škodo sebi ali drugim.
Popularno je imeti živobarvno stanovanje, še bolj kričečo fasado, vijoličaste lase, rdeč športni avtomobil... Rezultat so ljudje, ki se na barve, ki jih obdajajo, temu primerno tudi odzivajo.
Poznam šolo, ki ima v prvem razredu stene prebarvane z živo rdečo barvo. Popolnoma zgrešeno. Poznam pa tudi šolo (Waldorfska), ki ima prebarvane stene razredov s točno premišljenimi barvami na podlagi raziskav. Tudi oni uporabljajo rdečo, toda kakšen odtenek in kako so stene prebarvane je tudi pomembno, saj te stene učinkujejo popolnoma drugače na otroke kot v zgoraj omenjeni šoli.
A o tem se da napisati celo knjigo, tukaj bom napisala na koncu le nekaj vprašanj za razmislek, prej pa zelo na kratko o barvah in otrocih.

Raziskave so pokazale, da otroci izbirajo barve po svojih lastnih občutkih (in čustvenem razpoloženju), zato naj jim ne bi govorili, da sonce na risbi ne sme biti rdeče ipd. Otroci do vstopa v šolo oz. približno do 6.leta starosti barve ne izbirajo po opazovanju realističnega sveta in ne uporabljajo realističnih barv (zelena trava...). Nekateri bodo preizkusili vse barvice (bolj jih zanima puščena sled na papirju kot barva sledi), najmlajši otroci pa običajno izberejo le dve barvi.
Ob vstopu v šolo pa večina otrok že prehaja k upodabljanju realističnega sveta, tudi z barvami. O tem, ali mora otrok v tem obdobju naslikati predmete v realističnih barvah, se med strokovnjaki (lik.pedagogi, psihologi, psihiatri) krešejo različna mnenja. Eni menijo, da ni nujno, spet drugi vidijo v nerealizmu patološke znake.

Moje mnenje je, da samo na podlagi izbire barv ne moremo 'soditi' otroka. Potrebno je preučiti njegovo risbo, vedenje, govor, razvitost..., da lahko razumemo njegovo osebnost kot celoto.

Sicer velja, da so najbolj 'problematične' barve, ki naj bi vzbudile našo posebno pozornost pri mlajšem otroku, če jih pogosto uporablja: črna, vijolična in živo rdeča. To so znaki trpljenja, agresije, skrite jeze. Ker nerada sodim otroka kar tako, na hitro, preizkušam ali otrok to barvo resnično potrebuje tako, da jo včasih med barvicami ne ponudim. Če otrok kljub temu riše in barva, ne da bi povprašal za npr. črno ali bil pri delu vznemirjen, potem vem, da otroka ni treba poslati na 'posebno obravnavo'. Pustim mu, da obdobje svoje 'najljubše' barve preseže oz. opazujem naprej, kakšne so povezave še z drugimi področji otrokovega izražanja.


(le katera je njena najljubša barva?)

Moti me, da razni 'strokovnjaki' (da o raznih laičnih starših in drugih zaskrbljenih niti ne govorim) hitro popredalčkajo otroke po nekih hitrih zaključkih, ne da bi preverili, če je njihova ugotovitev sploh prava.
Ko pri likovni terapiji naredim prvo analizo klienta, jo naredim zato, da zanj izberem ustrezne naloge, ki mu bodo pomagale k reševanju problema. Vendar se to predalčanje ne konča tam. Po nekaj srečanjih dam klientu dodatno nalogo, na podlagi katere ponovno analiziram rezultate in ugotavljam, ali sem res določila pravilno 'diagnozo' (primerjam prvo in drugo analizo). Kadar sem v dvomih, dam klientu več takšnih vaj, pri katerih se pokažejo koristne informacije za delo s klientom. Igranje z ljudmi, še posebej s šibkejšimi, se mi zdi skrajno neprimerno.

Zato bi rekla takole: opazujte, kakšne barve izbirate in zakaj vaš otrok izbere ravno 'tisto' barvo. Ne sodite kar tako na splošno in površno, in ne prebarvajte si spalnice z vijolično, ker je ravno letos hit in ker vam je ta mesec všeč. Previdno z barvami in z občutkom, pa bo vaše zdravje in razpoloženje kot najlepša, največja mavrica, kar ste jih kdaj videli!

Sedaj pa hitro na potep po stanovanju in si poiščite barve, ki vam dajo novo, ustvarjalno energijo!

PS - ste se kdaj vprašali:
Zakaj je najpopularnejši ravno rdeč Ferrari med vsemi barvami Ferrarijev?
Zakaj so čarovnice upodobljene v črni in vijolični barvi (+ oranžni za ogenj)?
Zakaj so rešilni jopiči kričeče oranžni ali rumeni?
Zakaj ljudi, oblečene v rjava oblačila, skoraj da ne opazite na ulici?
...