Sedem - čisto res


(zamaskirani prešern-ov-i srčki??)

Med razmišljanji o Prešernih in srčkih, da o pustu sploh ne govorimo(?!), me je zadela huda naloga. Maja me je ujela, da napišem sedem resnic o sebi. Glede na pravljično število sedem bi mi bilo ljubše odtavati v pravljično deželo in pisati same izmišljene stvari o sebi, ampak dobro, sem pogumna princeska in bom povedala same resnice, da se slučajno ne spremenim v žabo.

Izbrala sem take, bolj neobičajne, se pa najdem še marsikje na kakšnem 'seznamu'.

Pa začnimo:
  1. Najprej moram povedati, da ne prenesem kletvic! To so najgrše črkovne zveze, ki jih premore jezik! Sploh ne vem, kako da si kdo ne polomi jezika, ko jih izgovarja. Z vsako kletvico ljudje pri meni izgubljajo plus pike in moj nivo tolerance se niža. Na sploh obožujem lep jezik, pa pristne narečne melodije tudi!
  2. Sem velika paničarka glede potresov. Če se kaj zamaje, takoj sprožim vse možne notranje alarme in srčni utrip se mi poveča za 5x. Nadležen občutek, vam rečem!
  3. Kdor bi me želel podkupiti, lahko to stori z mjuzikli (evo, še ena grozna 'slovenska' beseda!) in čokolado. Mahnjena sem na glasbo iz mjuziklov. Ko sem bila mlajša, sem sanjala, kako bom žvrgolela v kakšnem od mjuziklov, toda ko sem odkrila, kakšna znanja so potrebna za to 'delo', sem tovrstno kariero po hitrem postopku obesila na klin! O čokoladi pa ni treba izgubljati besed. Kdor ne mara čokolade, tako ali tako ne bo razumel.
  4. Kljub vsej tehnologiji, ki obstaja, imam jaz še vedno najrajši počasno pošto. Na roko napisana pisma, izbran pisemski papir, posebej zame okrašene kuverte, ki jih dobivam od mojih dopisovalcev iz vsega sveta, mi ogrejejo srce in polepšajo dneve. Ko dobim pošto, vzamem pismo v roke, se skrijem v kakšen tih kot in berem, berem, berem. Uživam v vijugah, se potapljam v misli dopisovalca in kujem odgovore na zastavljena vprašanja. Kar nekaj časa porabim, da se vrnem v 'današnji' čas. Pisma shranjujem kot kakšen mali hrček.
  5. Proti vsem mojim etičnim načelom in pravilom sem se morala kar nekajkrat podrediti (nekomu na čast???) in držati v rokah orožje. Vseh sort in oblik. Ne vem, ali so se bolj kresali moji notranji konflikti ali krogle, ki so frčale pri streljanju. Še sedaj se ne morem videti v tej vlogi in se sama sebi zdim 'nagravžna'. In zamerim Da Vinciju, da je svojo ustvarjalnost posvetil tudi temu področju!
  6. Imam poseben želodec, ki ne prenese alkohola. Če spijem požirek, je to tako, kot če bi spila nerazredčen 'špirit'. Poleg tega sem alergična na cigaretni dim in eno sestavino hlapov na bencinskih črpalkah. Brez heca! Začne me boleti grlo in postanem hripava! V minuti!!
  7. Pred leti sem na eni nagradni igri na tuji TV zadela potovanje na Kanarske otoke. Potovanje so prvič preložili, potem pa ni bilo več glasu od njih. Od tedaj naprej ne maram nagradnih iger! Zelo redko sodelujem, ne maram žrebanj, če pa že, imam najraje igre, kjer vsaka 'srečka zadane'. (Sedaj veste, zakaj pri moji nagradni igri ni bilo 'naključnega' žrebanja ;). )

Tako je to, pri nas. Prosim, da teh resnic ne izrabljate za izsiljevanje!

Poleg že prebranih sedmih resnic na nekaterih blogih, bi me zanimalo, kaj bi na to rekle:
Barbi
Vladuška
Snežinka
Marika
Anja
Tiara
Suzy

Pridem prebrat!

Posted on January 19, 2010 and filed under fotografija, razno.